Prva šola po načelih Vzgoje za življenje je nastala leta 1972 v ZDA v prepričanju, da učenci poleg intelektualnih spodbud in priprave na zaposlitev potrebujejo tudi navdih in pripravo na življenje. Program je zasnovan tako, da upošteva posameznikove potrebe, ga pripravi na izzive, ki jih prinaša zunanji svet, kot tudi na tiste, ki se zgodijo v posamezniku. Učenca spodbuja k razumevanju, da je življenje pot samoodkrivanja. Bistvo teh načel je integracija nereligioznega, duhovnega in moralnega razvoja z učnimi vsebinami. Učitelji pomagajo učencem razvijati umirjenost, notranje veselje in sočutje do drugih, ob tem pa tudi akademsko odličnost.
Načela vzgoje in izobraževanja Vzgoje za življenje izhajajo iz vzhodne filozofije celostnega pristopa k razvoju človeka, ki podpira otrokov spoznavni, socialni, čustveno-osebnostni, duhovni in telesni razvoj. Poleg tega je v načelih poudarek tudi na razvijanju otrokove volje, ki je opredeljena kot sposobnost, da se otrok osredotoči na izbrano ali dogovorjeno dejavnost oz. cilj, vanjo usmeri svojo pozornost in energijo, načrtuje svoje delovanje ter zna uporabiti svoje vire oz. sposobnosti za dosego tega cilja. Načela poudarjajo predvsem individualizacijo pristopa k vsakemu učencu ter pomembnost posameznega odnosa med učiteljem in učencem.